BLOWER DOOR TEST - PREVERJANJE ZRAKOTESNOSTI HIŠE
Z blower door test-om (meritve zrakotestnosti) se preveri zrakotesnost hiše in ugotovi kje so netesni deli konstrukcije oziroma netesno izvedeni detajli. Zrakotesnost zunanjega ovoja pomeni, da bodo toplotne izgube enake načrtovanim, omejijo se gradbene poškodbe, zagotovi se bolj učinkovito delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote in zmanjša se prevajanje zvoka.
Postopek:
V klasično grajenih hišah s tanjšim ovojem toplotne izolacije in z okni, ki niso tako dobro tesnila, je topel in vlažen zrak, ki nastaja zaradi ogrevanja, dihanja, kuhanja, pranja in drugih gospodinjskih opravil, neovirano uhajal ven skozi netesna mesta. Sodobna gradnja, pa naj bo pasivna ali nizkoenergijska, je veliko bolj tesna zaradi sodobnih oken in debelejšega toplotnega ovoja, zato zrak najde pot ven skozi najmanjša netesna mesta v konstrukciji.
Najpogostejša mesta, ki so lahko zaradi slabe izvedbe netesna, so vsi stiki različnih materialov v zunanji konstrukciji. To so vogali, stiki med zunanjo steno in stropno ali talno ploščo, stiki zunanje stene s stavbnim pohištvom, stiki med ploščami izolacijskega materiala in podobno. Zato je zelo pomembno, da kombiniramo čim manj različnih materialov ter da vse stike pravilno zatesnimo z ustreznimi tesnilnimi trakovi, pri lahkih montažnih gradnjah pa namesto ometa uporabimo različne folije, papirje ali plošče, ki zagotavljajo zrakotesnost ovoja.
Velika težava so običajno preboji za hišne napeljave. Pri montažni gradnji naj bi bili detajli ustrezno izvedeni že med proizvodnjo hiše, z ustreznimi zrakotesnimi lepilnimi trakovi. Poleg tega je v montažni hiši narejena inštalacijska ravnina oziroma kanal, tako da zrakotesni ovoj ni predrt, kljub temu pa je treba preveriti, ali so vsa mogoča mesta netesnosti dobro zatesnjena. Pri masivni gradnji je treba na primer vse doze položiti v maso ometa pri ometavanju.
Test se opravi med gradnjo, najbolje v fazi, ko so vgrajena okna in vrata, narejen celoten toplotni ovoj in izvedene notranje napeljave ter preden so narejeni tlaki, stropovi in notranje obloge sten. V tej fazi se najlaže odpravijo morebitne napake, ki so nastale pri gradnji, predvsem pa pri izvedbi zahtevnih detajlov, kjer se lahko zgodi, da nekatera mesta niso zrakotesna.
Z blower door test-om (meritve zrakotestnosti) se preveri zrakotesnost hiše in ugotovi kje so netesni deli konstrukcije oziroma netesno izvedeni detajli. Zrakotesnost zunanjega ovoja pomeni, da bodo toplotne izgube enake načrtovanim, omejijo se gradbene poškodbe, zagotovi se bolj učinkovito delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote in zmanjša se prevajanje zvoka.
Postopek:
- vse odprtine (okna, vrata, prezračevalne cevi) se zaprejo,
- na vhodna vrata stavbe se namesti naprava, ki v in izven stavbe vpihuje zrak, da se med stavbo in okolico ustvari razlika tlaka 50 Pa,
- z napravo se kontrolira izmenjava zraka, da razlika tlaka ostane nespremenjena,
- največja dovoljena izmenjava zraka pri pasivni hiši je 0,6 celotnega volumna hiše v eni uri, pri hiši s prezračevalnim sistemom pa je ta vrednost 1,5 celotnega volumna hiše v eni uri (0,6-kratna izmenjava zraka je mejna vrednost, ki še pomeni, da je hiša zrakotesna in da v njej ni mest, skozi katera bi nenadzorovano prehajal zrak, torej tudi ni mest, kjer bi bile nenadzorovane toplotne izgube),
- s pomočjo testa se odkrijejo netesni detajli v konstrukciji, ki se zamašijo in test se ponovi.
V klasično grajenih hišah s tanjšim ovojem toplotne izolacije in z okni, ki niso tako dobro tesnila, je topel in vlažen zrak, ki nastaja zaradi ogrevanja, dihanja, kuhanja, pranja in drugih gospodinjskih opravil, neovirano uhajal ven skozi netesna mesta. Sodobna gradnja, pa naj bo pasivna ali nizkoenergijska, je veliko bolj tesna zaradi sodobnih oken in debelejšega toplotnega ovoja, zato zrak najde pot ven skozi najmanjša netesna mesta v konstrukciji.
Najpogostejša mesta, ki so lahko zaradi slabe izvedbe netesna, so vsi stiki različnih materialov v zunanji konstrukciji. To so vogali, stiki med zunanjo steno in stropno ali talno ploščo, stiki zunanje stene s stavbnim pohištvom, stiki med ploščami izolacijskega materiala in podobno. Zato je zelo pomembno, da kombiniramo čim manj različnih materialov ter da vse stike pravilno zatesnimo z ustreznimi tesnilnimi trakovi, pri lahkih montažnih gradnjah pa namesto ometa uporabimo različne folije, papirje ali plošče, ki zagotavljajo zrakotesnost ovoja.
Velika težava so običajno preboji za hišne napeljave. Pri montažni gradnji naj bi bili detajli ustrezno izvedeni že med proizvodnjo hiše, z ustreznimi zrakotesnimi lepilnimi trakovi. Poleg tega je v montažni hiši narejena inštalacijska ravnina oziroma kanal, tako da zrakotesni ovoj ni predrt, kljub temu pa je treba preveriti, ali so vsa mogoča mesta netesnosti dobro zatesnjena. Pri masivni gradnji je treba na primer vse doze položiti v maso ometa pri ometavanju.
Test se opravi med gradnjo, najbolje v fazi, ko so vgrajena okna in vrata, narejen celoten toplotni ovoj in izvedene notranje napeljave ter preden so narejeni tlaki, stropovi in notranje obloge sten. V tej fazi se najlaže odpravijo morebitne napake, ki so nastale pri gradnji, predvsem pa pri izvedbi zahtevnih detajlov, kjer se lahko zgodi, da nekatera mesta niso zrakotesna.