Učinkovita raba energije potrebne za ogrevanje
Učinkovita raba energije pomeni uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki za doseganje enakih ciljev porabijo manj energije. Ukrepi za energetsko učinkovitost so najbolj učinkoviti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov energije. Za uporabnike pa učinkovita raba energije pomeni zmanjšanje stroškov, izboljšanje kakovosti bivanja, prilagajanje na podnebne spremembe.
Skladno z zahtevami Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe energije za 20 % do leta 2020.
Področja kateri so največji porabniki energije so industrija, promet in stavbe. Stavbe predstavljajo približno 40 % celotne porabe energije. Stavbe v lasti in rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda, zato ima pri izpolnjevanju letnih obveznosti 3 % energetske prenove površine javnih stavb vodilno vlogo javni sektor.
Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati tudi sisteme daljinskega ogrevanja. Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske, od leta 2021 pa to velja še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije.
Za doseganje cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %.
Porabo energijo znižujemo tudi z uporabo energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov, povezanih z energijo. Ti izdelki so označeni z energijsko nalepko, ki prikazuje energijski razred in porabo energije. Energijsko nalepko pri nakupih upošteva kar 85 % evropskih potrošnikov.
Za toploto, ki jo potrebujemo pri ogrevanju prostorov, uporabljamo različne energetske vire: drva, premog, kurilno olje, plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje. Ogrevanje prostorov je kompenzacija toplotnih izgub v okolico, ki v gospodinjstvih znaša približno 70 % celotne porabe energije. Izgube toplote pa so povezane s številnimi dejavniki, ki jih lahko zmanjšamo, povsem preprečiti pa jih ne moremo. Z nekaterimi enostavnimi tehničnimi rešitvami lahko zmanjšamo toplotne izgube in s tem prihranimo pri energiji ter zmanjšamo stroške ogrevanja.
Pri ogrevanju zmanjšamo porabo toplotne energije predvsem:
Skladno z zahtevami Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe energije za 20 % do leta 2020.
Področja kateri so največji porabniki energije so industrija, promet in stavbe. Stavbe predstavljajo približno 40 % celotne porabe energije. Stavbe v lasti in rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda, zato ima pri izpolnjevanju letnih obveznosti 3 % energetske prenove površine javnih stavb vodilno vlogo javni sektor.
Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati tudi sisteme daljinskega ogrevanja. Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske, od leta 2021 pa to velja še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije.
Za doseganje cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %.
Porabo energijo znižujemo tudi z uporabo energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov, povezanih z energijo. Ti izdelki so označeni z energijsko nalepko, ki prikazuje energijski razred in porabo energije. Energijsko nalepko pri nakupih upošteva kar 85 % evropskih potrošnikov.
Za toploto, ki jo potrebujemo pri ogrevanju prostorov, uporabljamo različne energetske vire: drva, premog, kurilno olje, plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje. Ogrevanje prostorov je kompenzacija toplotnih izgub v okolico, ki v gospodinjstvih znaša približno 70 % celotne porabe energije. Izgube toplote pa so povezane s številnimi dejavniki, ki jih lahko zmanjšamo, povsem preprečiti pa jih ne moremo. Z nekaterimi enostavnimi tehničnimi rešitvami lahko zmanjšamo toplotne izgube in s tem prihranimo pri energiji ter zmanjšamo stroške ogrevanja.
Pri ogrevanju zmanjšamo porabo toplotne energije predvsem:
- s primerno in dobro izolacijo stavb (ocenjujemo, da so možni prihranki od 15 do 25 %, investicija pa je visoka in dolgoročna),
- z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (ocenjeni prihranki so do 50 kWh/m2, investicija je srednje visoka in srednjeročna),
- s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki od 10 % do 60 %),
- z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),
- s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),
- s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 5 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),
- z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 5 %, investicija srednja in kratkoročna),
- s primerno in racionalno organizacijo delovanja ogrevalnih sistemov in z uvajanjem obnovljivih virov energije.