TERMOVIZIJA OZ. TERMOGRAFIJA
Termovizija je metoda infrardeče termografije, s katero opravimo brezkontaktno meritev temperature in na ta način prikažemo porazdelitev toplote po površini objekta. Telesa oddajajo toploto nad absolutno ničlo, sevanje pa je prostemu očesu nevidno. Te razlike v temperaturi zazna termovizijska kamera, ki nam to sliko prikaže kot toplotno sliko. Kamera pretvori temperaturni spekter v nam viden barvni spekter. Temperaturne razlike pa so znak za okvaro, zato ta metoda omogoča visoko stopnjo preventivnega delovanja. Na ta način lahko ugotovimo toplotne mostove in ostale pomanjkljivosti ovoja stavbe. Prav tako se na enostaven način da ugotoviti mesta defektov elektro inštalacij.
Termovizija je metoda infrardeče termografije, s katero opravimo brezkontaktno meritev temperature in na ta način prikažemo porazdelitev toplote po površini objekta. Telesa oddajajo toploto nad absolutno ničlo, sevanje pa je prostemu očesu nevidno. Te razlike v temperaturi zazna termovizijska kamera, ki nam to sliko prikaže kot toplotno sliko. Kamera pretvori temperaturni spekter v nam viden barvni spekter. Temperaturne razlike pa so znak za okvaro, zato ta metoda omogoča visoko stopnjo preventivnega delovanja. Na ta način lahko ugotovimo toplotne mostove in ostale pomanjkljivosti ovoja stavbe. Prav tako se na enostaven način da ugotoviti mesta defektov elektro inštalacij.
ENERGETSKA SANACIJA
V zadnjih letih je opazen močan trend rasti cen energentov, posledično je opazna politika evropske unije, ki predpisuje energetsko sanacijo obstoječih stavb in graditev nizkoenergijskih oz. pasivnih stavb. Evropska direktiva s svojimi predpisi. spodbuja učinkovito rabo energije v javnem in zasebnem sektorju.
Načini energetske sanacije:
V zadnjih letih je opazen močan trend rasti cen energentov, posledično je opazna politika evropske unije, ki predpisuje energetsko sanacijo obstoječih stavb in graditev nizkoenergijskih oz. pasivnih stavb. Evropska direktiva s svojimi predpisi. spodbuja učinkovito rabo energije v javnem in zasebnem sektorju.
Načini energetske sanacije:
- obnova ovoja stavbe (termoizolacija in zamenjava fasade, zamenjava stavbnega pohištva, termoizolacija strehe)
- zamenjava kurilnega sistema (kotel z večjim izkoristkom, zamenjava energenta, uporaba obnovljivih virov energije – OVE)
- uporaba obnovljivih virov za delovanje naprav stavb ( npr. priprava tople sanitarne vode s sončnimi kolektorji,…)
PASIVNA HIŠA
Pasivna hiša je stavba, ki je zgrajena po posebnem načinu in tehnologiji, zaradi česar letno porabi za ogrevanje manj kot 15 bruto kWh/m2 energije na kondicionirano površino na leto za ogrevanje prostorov To dosežemo z zmanjšanjem toplotne izgube in optimizacijo izrabe naravne toplote. Optimalizacijo prihranka pri izrabi toplote pa lahko dosežemo z grelniki vode na sončno energijo, uporabo oz. montažo sončnih celic, s pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka, namenjenega za prezračevanje prostorov, s toploto zemlje (povprečna temperatura zemlje 2 metra pod površjem je približno 12 °C) ter s pasivnim ogrevanjem dotoka svežega zunanjega zraka s toploto zraka, ki ga odvajamo iz hiše (ventilacija). Značilnost pasivne gradnje je:
Pasivna hiša je stavba, ki je zgrajena po posebnem načinu in tehnologiji, zaradi česar letno porabi za ogrevanje manj kot 15 bruto kWh/m2 energije na kondicionirano površino na leto za ogrevanje prostorov To dosežemo z zmanjšanjem toplotne izgube in optimizacijo izrabe naravne toplote. Optimalizacijo prihranka pri izrabi toplote pa lahko dosežemo z grelniki vode na sončno energijo, uporabo oz. montažo sončnih celic, s pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka, namenjenega za prezračevanje prostorov, s toploto zemlje (povprečna temperatura zemlje 2 metra pod površjem je približno 12 °C) ter s pasivnim ogrevanjem dotoka svežega zunanjega zraka s toploto zraka, ki ga odvajamo iz hiše (ventilacija). Značilnost pasivne gradnje je:
- dobra termoizolacija ovoja stavbe (vsaj 30 cm TI)
- dobre termoizolacijske karakteristike stavbnega pohištva
- uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode
- uporaba prezračevalnih sistemov z rekuperacijo energije
- uporaba pametnih sistemov za upravljanje naprav v stavbi
NIZKOENERGIJSKA HIŠA
je stavba, ki letno porabi za ogrevanje med 15 in 35 kWh/m2 energije na kondicionirano površino. Značilnost gradnje je:
Možni sistemi ogrevanja:
je stavba, ki letno porabi za ogrevanje med 15 in 35 kWh/m2 energije na kondicionirano površino. Značilnost gradnje je:
- dobra termoizolacija ovoja stavbe (vsaj 30 cm TI)
- dobre termoizolacijske karakteristike stavbnega pohištva
- Če bi hoteli nizkoenergijsko hišo spremeniti v pasivno bi to najlažje storili z vgradnjo prezračevalnih sistemov z rekuperacijo.
Možni sistemi ogrevanja:
- plinski kondenzacijski kotel
- toplotna črpalka
- leseni peleti
- solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode
- solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje hiše z 800 litrskim akumulatorjem toplote
NIČENERGIJSKE STAVBE
Med najpomembnejšimi zahtevami prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (31/2010/EU) (EPBD Prenovitev) je prehod na skoraj nič energijsko gradnjo novih stavb. Države članice morajo v svojih nacionalnih zakonodajah opredeliti kriterije za skoraj nič energijsko hišo in nato te kriterije postopoma uvesti v prakso, najprej v javnem sektorju, do leta 2020 pa mora postati skoraj nič energijska gradnja obveza za vse investicije. Podrobna opredelitev skoraj nič energijske gradnje je prepuščena posamezni državi, pri čemer je seveda treba slediti v direktivi navedeni usmeritvi.
Prenovljena direktiva EPBD uvaja termin skoraj nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo – zlasti v nestanovanjskih stavbah) potrebujejo tako malo energije, da lahko potrebe po energiji v pretežni meri pokrijemo z obnovljivimi viri (OVE), upoštevaje tudi obnovljivo energijo, proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.
Med najpomembnejšimi zahtevami prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (31/2010/EU) (EPBD Prenovitev) je prehod na skoraj nič energijsko gradnjo novih stavb. Države članice morajo v svojih nacionalnih zakonodajah opredeliti kriterije za skoraj nič energijsko hišo in nato te kriterije postopoma uvesti v prakso, najprej v javnem sektorju, do leta 2020 pa mora postati skoraj nič energijska gradnja obveza za vse investicije. Podrobna opredelitev skoraj nič energijske gradnje je prepuščena posamezni državi, pri čemer je seveda treba slediti v direktivi navedeni usmeritvi.
Prenovljena direktiva EPBD uvaja termin skoraj nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo – zlasti v nestanovanjskih stavbah) potrebujejo tako malo energije, da lahko potrebe po energiji v pretežni meri pokrijemo z obnovljivimi viri (OVE), upoštevaje tudi obnovljivo energijo, proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.
- do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti je treba tudi vmesni cilj do 2015)
- do 2018 je treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske, predstavljati pa morajo tudi zgled ostalim.
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE)
vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija). Večina obnovljivih virov, razen geotermalne in energije bibavice, izvira iz sprotnega sončnega sevanja. Nekatere oblike obnovljivih virov so shranjena sončna energija. Dež, vodni tokovi ter veter so posledica kratkotrajnega shranjevanja sončne toplote v atmosferi. Biomasa se nabira v teku obdobja rasti v enem letu, ali več let, v lesni biomasi – drva, sekanci, peleti. Zajemanje obnovljivih virov energije ne izčrpa vira. Nasprotno pa z uporabo fosilnih goriv v kratkem času izčrpamo energijo, ki se je shranjevala tisoče ali milijone let. Zaradi tega se fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin, šota ipd.) ne štejejo med obnovljive vire, čeprav se lahko obnovijo v zelo dolgem času.
vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija). Večina obnovljivih virov, razen geotermalne in energije bibavice, izvira iz sprotnega sončnega sevanja. Nekatere oblike obnovljivih virov so shranjena sončna energija. Dež, vodni tokovi ter veter so posledica kratkotrajnega shranjevanja sončne toplote v atmosferi. Biomasa se nabira v teku obdobja rasti v enem letu, ali več let, v lesni biomasi – drva, sekanci, peleti. Zajemanje obnovljivih virov energije ne izčrpa vira. Nasprotno pa z uporabo fosilnih goriv v kratkem času izčrpamo energijo, ki se je shranjevala tisoče ali milijone let. Zaradi tega se fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin, šota ipd.) ne štejejo med obnovljive vire, čeprav se lahko obnovijo v zelo dolgem času.
ZAMENJAVA OGREVALNEGA SISTEMA
Razlogi za zamenjavo dotrajanega ogrevalnega sistema so starost, zastarela izvedba, slab izkoristek, drag energent, neprimerno izbran in neekonomičen ogrevalni sistem, slaba in zastarela regulacija ogrevanja, predimenzioniranost… Vsi ti dejavniki lahko vplivajo na večjo porabo energenta in posledično tudi večje stroške. Stari kotli tudi zelo škodujejo okolju s prevelikimi emisijami toplogrednih plinov.
Razlogi za zamenjavo dotrajanega ogrevalnega sistema so starost, zastarela izvedba, slab izkoristek, drag energent, neprimerno izbran in neekonomičen ogrevalni sistem, slaba in zastarela regulacija ogrevanja, predimenzioniranost… Vsi ti dejavniki lahko vplivajo na večjo porabo energenta in posledično tudi večje stroške. Stari kotli tudi zelo škodujejo okolju s prevelikimi emisijami toplogrednih plinov.
ZAMENJAVA ENERGENTA
Zamenjava energenta je aktualna zaradi zmanjšanja stroškov za ogrevanje in zaradi izrabe obnovljivih virov energije, saj njihova izbira pripeva k manjšemu obremenjevanju okolja. Najboljša lastnost obnovljivih virov energije je, da jih je v naravi dovolj in se obnavljajo dokaj hitro, medtem ko fosilna goriva potrebujejo milijone let za nastanek.
Zamenjava energenta je aktualna zaradi zmanjšanja stroškov za ogrevanje in zaradi izrabe obnovljivih virov energije, saj njihova izbira pripeva k manjšemu obremenjevanju okolja. Najboljša lastnost obnovljivih virov energije je, da jih je v naravi dovolj in se obnavljajo dokaj hitro, medtem ko fosilna goriva potrebujejo milijone let za nastanek.
TOPLOTNE ČRPALKE
Črpajo energijo iz okolja (zrak, podtalna voda ali zemlja) s pomočjo kompresorja pa dvigne temperaturo, da je primerna za namene ogrevanja, zato so tudi energetsko učinkovitejše. Glavni razlog, da se odločamo za toplotne črpalke je varčnost le teh. Kot že rečeno, velik del energije izčrpajo iz okolja. Koliko energije izčrpajo pa je odvisno od možnosti, ki jih lokacija objekta ponuja. Seveda bo črpalka varčnejša na področju, kjer lahko več toplote dobi iz zraka, podtalne vode ali zemlje, ker bo potrebno manj energije, da se segreje na temperaturo primerno za gretje. Učinkovitost toplotnih črpalk pa merimo z grelnim številom (COP), ki nam pove, kakšen je izkoristek toplotne črpalke glede na vloženo energijo. Grelno število je odvisno od vrste toplotne črpalke in vira toplote iz okolja. Iz tega sledi, da je poraba elektrike za ogrevanje primerno manjša, ker je del energije pridobljen že iz okolja.
Črpajo energijo iz okolja (zrak, podtalna voda ali zemlja) s pomočjo kompresorja pa dvigne temperaturo, da je primerna za namene ogrevanja, zato so tudi energetsko učinkovitejše. Glavni razlog, da se odločamo za toplotne črpalke je varčnost le teh. Kot že rečeno, velik del energije izčrpajo iz okolja. Koliko energije izčrpajo pa je odvisno od možnosti, ki jih lokacija objekta ponuja. Seveda bo črpalka varčnejša na področju, kjer lahko več toplote dobi iz zraka, podtalne vode ali zemlje, ker bo potrebno manj energije, da se segreje na temperaturo primerno za gretje. Učinkovitost toplotnih črpalk pa merimo z grelnim številom (COP), ki nam pove, kakšen je izkoristek toplotne črpalke glede na vloženo energijo. Grelno število je odvisno od vrste toplotne črpalke in vira toplote iz okolja. Iz tega sledi, da je poraba elektrike za ogrevanje primerno manjša, ker je del energije pridobljen že iz okolja.
PREZRAČEVANJE STAVB
Slovenska zakonodaja navaja, da je potrebno število izmenjav zraka za prezračevanje stavb, ko v njih ni stanovalcev 0,2 hˉ¹. Tako se redčijo onesnaževala, ki jih oddajajo snovi in naprave. V času, ko so v stavbi ljudje, pa mora biti zagotovljenih 0,5 izmenjav na uro. V kolikor to ne zadošča potrebni količini svežega zraka na osebo (20 do 40 m³/h na osebo), se mora število izmenjav povečati. Ker po predpisih danes lahko vgrajujemo le stavbno pohištvo z visoko tesnostjo (razreda tesnosti 3), ob zaprtih oknih ne moremo zagotoviti potrebne količine svežega zraka, kar običajno lahko v starejših stavbah. Na zaznano slabo kakovost zraka se uporabniki odzovejo z odpiranjem oken. Ta pogosto ostajajo odprta ne glede na kakovost zraka kar vpliva na rabo energije v stavbi. Zato je primernejše mehansko prezračevanje z uravnavanim delovanjem ventilatorja (najpogosteje na osnovi vlažnosti zraka, ki je dober kazalnik splošne onesnaženosti zraka). Še učinkovitejše je mehansko prezračevanje z rekuperatorjem, ki prenaša toploto iz zavrženega zraka na sveži. Tako lahko zmanjšamo toplotne izgube stavbe zaradi prezračevanja, odvisno od vrste rekuperatorja, med 50% in 90%. Naravno prezračevanje stavb je torej dovoljeno, ni pa energijsko učinkovito!
Slovenska zakonodaja navaja, da je potrebno število izmenjav zraka za prezračevanje stavb, ko v njih ni stanovalcev 0,2 hˉ¹. Tako se redčijo onesnaževala, ki jih oddajajo snovi in naprave. V času, ko so v stavbi ljudje, pa mora biti zagotovljenih 0,5 izmenjav na uro. V kolikor to ne zadošča potrebni količini svežega zraka na osebo (20 do 40 m³/h na osebo), se mora število izmenjav povečati. Ker po predpisih danes lahko vgrajujemo le stavbno pohištvo z visoko tesnostjo (razreda tesnosti 3), ob zaprtih oknih ne moremo zagotoviti potrebne količine svežega zraka, kar običajno lahko v starejših stavbah. Na zaznano slabo kakovost zraka se uporabniki odzovejo z odpiranjem oken. Ta pogosto ostajajo odprta ne glede na kakovost zraka kar vpliva na rabo energije v stavbi. Zato je primernejše mehansko prezračevanje z uravnavanim delovanjem ventilatorja (najpogosteje na osnovi vlažnosti zraka, ki je dober kazalnik splošne onesnaženosti zraka). Še učinkovitejše je mehansko prezračevanje z rekuperatorjem, ki prenaša toploto iz zavrženega zraka na sveži. Tako lahko zmanjšamo toplotne izgube stavbe zaradi prezračevanja, odvisno od vrste rekuperatorja, med 50% in 90%. Naravno prezračevanje stavb je torej dovoljeno, ni pa energijsko učinkovito!
SANACIJA PLESNI V STAVBAH
Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti. Plesni potrebujejo za rast veliko vlage. Prvi razmislek moramo posvetiti fizičnemu dostopu vode v predele plesnenja ali toplotnim mostovom, zaradi katerih bi lahko prišlo do nastanka plesni. Vzrok za povečano koncentracijo plesni je lahko neposreden vnos vlage, kot so napake na strehi, strešnih žlebovih in odtočnih ceveh, razpoke v zidu ali nezadostno sušenje po gradnji. V številnih starih stavbah je pogosto problem nezadostna izolacija, kjer se na t. i. hladnih stenah tvori kondenz.
Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti. Plesni potrebujejo za rast veliko vlage. Prvi razmislek moramo posvetiti fizičnemu dostopu vode v predele plesnenja ali toplotnim mostovom, zaradi katerih bi lahko prišlo do nastanka plesni. Vzrok za povečano koncentracijo plesni je lahko neposreden vnos vlage, kot so napake na strehi, strešnih žlebovih in odtočnih ceveh, razpoke v zidu ali nezadostno sušenje po gradnji. V številnih starih stavbah je pogosto problem nezadostna izolacija, kjer se na t. i. hladnih stenah tvori kondenz.
BLOWER DOOR TEST
Z blower door test-om se preveri zrakotesnost hiše in ugotovi kje so netesni deli konstrukcije oziroma netesno izvedeni detajli. Zrakotesnost zunanjega ovoja pomeni, da bodo toplotne izgube enake načrtovanim, omejijo se gradbene poškodbe, zagotovi se bolj učinkovito delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote in zmanjša se prevajanje zvoka.
Najpogostejša mesta, ki so lahko zaradi slabe izvedbe netesna, so vsi stiki različnih materialov v zunanji konstrukciji. To so vogali, stiki med zunanjo steno in stropno ali talno ploščo, stiki zunanje stene s stavbnim pohištvom, stiki med ploščami izolacijskega materiala in podobno. Zato je zelo pomembno, da kombiniramo čim manj različnih materialov ter da vse stike pravilno zatesnimo z ustreznimi tesnilnimi trakovi, pri lahkih montažnih gradnjah pa namesto ometa uporabimo različne folije, papirje ali plošče, ki zagotavljajo zrakotesnost ovoja.
Z blower door test-om se preveri zrakotesnost hiše in ugotovi kje so netesni deli konstrukcije oziroma netesno izvedeni detajli. Zrakotesnost zunanjega ovoja pomeni, da bodo toplotne izgube enake načrtovanim, omejijo se gradbene poškodbe, zagotovi se bolj učinkovito delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote in zmanjša se prevajanje zvoka.
Najpogostejša mesta, ki so lahko zaradi slabe izvedbe netesna, so vsi stiki različnih materialov v zunanji konstrukciji. To so vogali, stiki med zunanjo steno in stropno ali talno ploščo, stiki zunanje stene s stavbnim pohištvom, stiki med ploščami izolacijskega materiala in podobno. Zato je zelo pomembno, da kombiniramo čim manj različnih materialov ter da vse stike pravilno zatesnimo z ustreznimi tesnilnimi trakovi, pri lahkih montažnih gradnjah pa namesto ometa uporabimo različne folije, papirje ali plošče, ki zagotavljajo zrakotesnost ovoja.